3. Planinske urice

Na 3. Planinskih uricah smo imeli srečo z vremenom. Lahko smo odšli na daljšo orientacijsko pot in imeli priložnost videti okoliške gore (Zaplato s Hudičevim borštom, Storžič …).

konjeniki

Svizec nam je zopet pripravil orientacijsko pot z markacijami.

lisica kaj rada ješ

Težav z iskanjem prave poti s pomočjo markacij skorajda nimamo več. Res pa je, da zaradi zelo hitrega tempa hoje včasih kakšno zgrešimo.

kje je prva točka

Vendar smo tokrat našli vse markacije in vseh šest točk z različnimi dejavnostmi, nalogami in gibalnimi igrami.

Do prve točke smo pritekli in se spremenili v jezdece na konjih. Tako smo galopirali čez ovire, zanašalo nas je v levo in desno stran, hodili smo po globokem blatu. Na koncu smo konje peljali nazaj v hlev in se odpravili naprej do naslednje markacije.

Kam - Sav Alpe

Pri drugi točki smo govorili o naših okoliških gorah. Svizec nam je pripravil sestavljanke s Kamniško-Savinjskimi Alpami, sestavljanke sploh niso bile lahke. S skupinsko pomočjo pa smo sestavili prav vse štiri.

sestavljamo4Tretja točka se je navezovala na letne čase. Spraševali smo se, ali se narava v gorah kaj spreminja glede na letni čas. Tako smo po letnih časih razvrstili fotografije Storžiča in Zaplate s Hudičevim borštom.

iskanje zaklada

Pri četrti točki je Vita otrokom prebrala legendo o Hudičevem borštu. Kako to, da je sredi travnatega pobočja le en kos gozda?

Pri peti točki smo se spet igrali. Urška je pripravila igro »Lisica, kaj rada ješ«. Začel je pihati mrzel veter, zato nam je tek še kako koristil.

za konec

Najboljša in najslajša pa je bila zadnja točka. Iskali smo skriti zaklad. Svizec nam jo je prav zagodel, saj je zaklad skril pod smrekove veje. V majhen zaklad nam je skril žig Jezerske Kočne in vrečko keksov.

Potem smo se počasi odpravili proti vrtcu, kjer so že čakali starši. Vsi smo se zadovoljni razšli – tako planinski vodnici kot otroci.

Vita in Urška